foto: JANKO RATH
Spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan je enkraten in neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev pričakuje, da ga bodo preživeli s svojim otrokom. In jim zato pripada dodatni plačan dan odsotnosti z dela. Delodajalec zaposlenemu ni odobril plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan, zato je ta sprožil sodni spor.
Delavec, zaposlen v enem od obalnih javnih lekarniških zavodov, je pred 1. septembrom 2016 zaprosil delodajalca za plačano odsotnost z dela. Tistega prvega šolskega dne je namreč želel v šolo pospremiti svojega prvošolčka. Toda v zavodu mu niso ugodili, delodajalec je odločil, da lahko za tisti dan izrabi dan rednega letnega dopusta.
A zaposleni se je na takšno odločitev pritožil na koprsko delovno sodišče, ki je razsodilo, da ima zaposleni pravico do plačane odsotnosti z dela po kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Toda delodajalec se z odločitvijo prvostopenjskega sodišča ni strinjal, podal je pritožbo na višje sodišče, ki je odločilo drugače kot prvostopenjsko. Višje sodišče je namreč zahtevek zaposlenega po dodatnem dnevu plačane odsotnosti zavrnilo kot neupravičen. A delavec je vztrajal, na vrhovno sodišče je vložil revizijo zoper sodbo višjega sodišča. In vrhovno sodišče je pritrdilo delavcu ter mu priznalo pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca.
Kot so nam potrdili na vrhovnem sodišču, so se vrhovni sodniki postavili na stališče, da je delavec v tem primeru upravičen do dodatnega dneva plačane odsotnosti z dela, saj spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan predstavlja enkraten in neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev pričakuje, da ga bodo preživeli s svojim otrokom. Bistvo spora je bilo namreč prav vprašanje, kaj se šteje za "drug neodložljiv opravek", ki - med drugim - utemeljuje pravico do plačane odsotnosti z dela po kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva oziroma ali se za tak opravek šteje tudi spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan. Delovno sodišče v Kopru kot prvostopenjsko sodišče se je pri svoji določitvi oprlo na razlago odbora za razlago omenjene kolektivne pogodbe, ki trdi, da se za drug oziroma neodložljiv opravek lahko šteje tudi spremstvo otroka v šolo. Višje delovno in socialno sodišče je kasneje spremenilo prvostopenjsko sodbo in zavrnilo zahtevek delavca, ker je ocenilo, da te pravice nima. Takšno odločitev je sprejelo, ker pojasnilo odbora za razlago kolektivne pogodbe ni bilo objavljeno v uradnem listu.
Vrhovno sodišče je zdaj spremenilo sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovni sodniki so pojasnili, da pravica, ki jo delavcu zagotavlja kolektivna pogodba, ne more biti odvisna od interpretacije odbora za razlago kolektivne pogodbe. Strinjalo se je sicer s stališčem, da razlaga kolektivne pogodbe ni bila ustrezno objavljena, vendar pa je poudarilo, da mora delodajalec upoštevati vsa določila kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje, in da mora sodišče, ko gre za ohlapen pojem (neodložljiv opravek), ta pojem samo razložiti.
Vrhovno sodišče je tako sprejelo stališče, da je "drug neodložljiv opravek" treba razumeti kot dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Po oceni vrhovnega sodišča je spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan enkraten in neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev pričakuje, da ga bodo preživeli s svojim otrokom, zato ima naravo "drugega neodložljivega opravka".
Na vrhovnem sodišču še poudarjajo, da je bila njihova odločitev sicer sprejeta v zvezi z določbo kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, vendar ob tem izpostavljajo, da podobno določbo vsebujejo tudi nekatere druge kolektivne pogodbe, med drugim kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v tem delu velja za vse javne uslužbence.