Razprava o sodelovanju šole pri izvedbi preventivnih sistematičnih pregledov
Odziv članov aktiva na pojasnila ravnatelja OŠ Prebold
Stališče ravnatelja OŠ Prebold razumemo kot opozorilo, da je treba na tem področju urediti razmere, in v tem smislu ga lahko podpremo, sicer pa nikakor ne.
Javni zavodi, kot so šole, bi morali omogočiti in delovati v korist otroka in ne učiteljev, ravnateljev,
staršev ali drugih odraslih. Člani aktiva smo zgroženi, da ravnatelj OŠ Prebold bolj kot na dobrobit
otrok na svoji šoli misli na to, da bi imeli učitelji oz. šola nasploh čim manj opravka z izvedbo
sistematskih pregledov, čim manj težav z disciplino otrok in čim manj težav s tem, da posamezni
starši želijo prisostvovati sistematskemu pregledu oziroma ne dovolijo, da bi se otrok udeležil takega
pregleda. Namesto prekinitve sodelovanja z zdravstvenim domom bi moral ravnatelj OŠ Prebold
razmisliti o tem, kako organizirati izvedbo sistematskega pregleda tako, da bo učence primerno
zaposlil in jim bo v maksimalno korist, da bo imel učno, vzgojno, socializacijsko, družbeno ali kakšno drugo pomembno funkcijo.
Če je neka dejavnost – v tem primeru sistematski pregled – tako dolgoletna tradicija, izpostavljanje
težav, kot jih navaja ravnatelj OŠ Prebold (zagotovitev spremljevalnega učitelja, organizacija
prevoza, okrcanje učitelja s strani zdravstvenih (so)delavcev, da ne umiri otrok ...), ni na mestu.
Zahteve oz. potrebe po sodelovanju šole z zdravstvenim domom so jasne, vsako leto (in za vse šole)
enake ter nikakor presenetljive. Postaviti na kocko dobro prakso in vzeti v svoje roke (zdravstveno)
usodo otrok zgolj zaradi minimalnega prihranka pri financiranju učitelja ali čem podobnem je
neodgovorno ne le do otrok te šole, temveč tudi do širše populacije.
Čeprav se morda zaznava neke spremembe v družbi, ki zahtevajo dodaten premislek v zvezi z
bodočo ureditvijo, ni dopustno neke ustaljene prakse tako samovoljno spreminjati. Načinov, da se
uvede spremembe, je več, vsekakor pa je treba ubrati take, ki ne bodo šli na škodo otrok. Šole so
dolžne upoštevati obstoječo zakonodajo in ne samovoljno uvajati sprememb, ki so z zakonodajo (ali
pa občimi družbenimi normami in ustaljenimi praksami) v nasprotju.
Zakaj MIZŠ še ni odreagiralo?
Skrbijo nas medli odzivi predstavnikov MIZŠ, saj se zdi, kot da na ministrstvu nimajo več v mislihjavnozdravstvenih argumentov, primarne preventive in medresorskega sodelovanja.
V aktivu smo prepričani, da moramo vsi starši in sploh javnost vedeti, kam sodi izvajanje sistematskih pregledov v šoli (tj. pod kateri program - osnovni, razširjeni ali nadstandardni), kdo,
kako in koliko financira izvajanje takih pregledov in kaj država pričakuje od šol v zvezi z izvajanjem
pregledov. Če so sistematski pregledi obvezni, predpisani s Pravilnikom za izvajanje preventivnega
zdravstvenega varstva na primarni ravni, šola pa jih več ne bi izvajala, ker je to »nadstandard«, bi to
breme padlo na starše. Starši smo proti možnosti, da bi MIZŠ stroške za izvedbo sistematskega
pregleda preložilo na starše. Že zdaj namreč veliko prispevamo v zdravstveno in šolsko blagajno in
prav je, da tudi šole skupaj z zdravstvom naredijo nekaj za naše otroke.
Kdo bi se moral še odzvati in zakaj?
Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja in podobne institucije bi se moralejavno oglasiti in pojasniti, kaj je namen takih pregledov, katere so zakonske osnove za izvajanje takih
pregledov in organizacijo izvedbe v šoli. Državni organi, ki skrbijo za javno zdravje, bi morali
razdelati, zakaj je sistematski pregled potreben in zakaj je obvezen za vse, tudi zato, da se na osnovi
teh razlogov lahko potem potegne (tako pravno kot filozofsko) iztočnice za nadaljnje pravno urejanje
področja.
Javnosti in tudi šolam, ki se morda nagibajo v smeri, da bi sledile odločitvi ravnatelja OŠ Prebold, bi
bilo treba pojasniti, da izvedba pregledov v šoli pomeni, da je s tem vsem otrokom enako zagotovljen
dostop do teh vrst zdravstvenih storitev, da je s tem zaščiteno javno zdravje in se s tem omogoča
pravočasno preprečevanje določenih bolezni ali okvar; da torej pri ustaljenem načinu izvajanja
sistematskih pregledov ni v ospredju delo učiteljev, nedisciplina otrok, »stran vržen čas, ki bi se sicer
lahko porabil za učenje nekaterih drugih, koristnejših vsebin«, nasprotovanja posameznih staršev in
podobno, ampak javno zdravje in zdravje vseh otrok, ne le posameznega otroka.
Predvidevamo, da je eden od bistvenih razlogov za izvajanje sistematskih pregledov v okviru šolskega programa zdravstvena preventiva in na njej temelječa ocena zdravstvenih storitev in stroškov države za te storitve v prihodnosti, posledično tudi verjetno možnost manjšanja zdravstvenih stroškov v prihodnosti itd. Tradicija zdravstvenih pregledov je koristna in nujna, saj zajame vse otroke posamezne generacije, kar je koristno tako za otroke kot za družbo kot celoto. Skupni rezultat je informacija o razvoju populacije in splošnem zdravstvenem stanju, kar je pomembno tudi iz stališča preventive in načrtovanja ukrepov (primer, za katerega ocenjujemo, da je povezan (tudi) s
sistematskimi pregledi: naraščanje teže pri mladostnikih, za katerega podatki kažejo, da se je
sorazmerno uspešno ustavilo, tudi na podlagi programov in osveščanja, ki so gotovo posledica
zbranih podatkov na nivoju celih generacij otrok).
Naše mnenje, zakaj mora pri izvajanju sistematskih pregledov sodelovati šola
Izvajanje določenih dejavnosti v šolah (tudi zdravstvenih) pomeni enako dostopnost storitev za vseotroke, zmanjševanje razlik med otroki. Šola ima tudi pomembno družbeno funkcijo.
Menimo, da bi odpoved sodelovanja šol in prenos celotne odgovornosti za organizacijo
sistematskega pregleda na družine in zdravstveni dom pomenil, da (pre)velik delež otrok ne bi bil
sistematsko pregledan, s tem pa bi se ogrozilo številne javnozdravstvene izide. Žal namreč obstajajo
starši, ki svojih otrok gotovo ne bi peljali na sistematski pregled.
Da bi bila v primeru izvedbe sistematskih pregledov v domeni posameznih družin pokritost
pregledanih otrok manjša, menimo zato, ker obstaja kar veliko ovir za izvedbo pregleda, npr.:
zaposlenost staršev; pregledi bi se morali izvajati v popoldanskem/večernem času ali pa bi
moral dobiti starš, ki je zaposlen, zakonsko določeno pravico do dneva dopusta;
izguba delovnega dne pri zaposlenih starših in s tem izguba za delodajalce;
nekaterim staršem bi se zdelo peljati otroka na sistematski pregled izguba časa, če bi verjeli,
da je otrok zdrav; glede na spletne razprave smo prepričani, da nekateri starši otrok ne bi peljali na sistematski pregled, ker se na teh pregledih izvaja tudi program cepljenja, določen delež staršev pa je
proti cepljenju; preglede bi morali izvajati otrokovi osebni pediatri in ne šolski zdravniki, ki so zadolženi za določeno šolo ter poznajo specifike šole; evidence, povezane z beleženjem stanja na šolah bi bile težje vodljive; pregledi bi trajali dlje časa in bi torej bili manj učinkoviti; to bi s seboj prineslo dodatne stroške za zdravstveno blagajno;
zdravstveni domovi bi imeli veliko več administrativnega dela in s tem stroškov, če bi k
pregledom pozivali posamezne starše in se z njimi dogovarjali za termine;
Če se sistematskega pregleda udeleži cel razred, tisti dan ni pouka po običajnem urniku in je
program dela enak za vse otroke. Če bi otroci na preglede od pouka odhajali individualno, ne bi bili v
enakih izhodiščnih položajih (glede spoznavanja nove snovi, pisanja testov ipd.).
Izvedba sistematskih pregledov v okviru šole in ne v domeni starša je lahko pomembna tudi za
odkrivanje zlorab otroka v družini.
Izkušnje z nekaterih šol v aktivu
Na več šolah aktiva starši zaznavajo, da je izvedba sistematskih pregledov dobro urejena in da šoladobro sodeluje z zdravstvenim domom. Šola in zdravstveni dom sodelujeta pri izvajanju sistematskih
pregledov v 1., 3., 6. in 8. razredu. Sistematika obsega splošni pregled, zobozdravstveni pregled in
cepljenje v 1. in 3. razredu ter izbirno cepljenje za virus HPV v 6. razredu.
Sistematski pregledi so uvrščeni v letni delovni načrt. Že na začetku leta se ve, kdaj bodo in kdo bo
otroke spremljal na pregled, poskrbljeno je tudi za dodatni zdravstveno-vzgojni program. Šole
zdravstvenemu domu posredujejo poimenske sezname učencev, iz zdravstvenega doma jim
sporočijo datume in okviren razpored, včasih pošljejo tudi dodatna gradiva (brošure in vprašalnike).
Urnik zdravstvenih delavcev je organiziran tako, da je določen termin v tednu rezerviran samo za
izvedbo sistematskih pregledov. Sistematski in zobozdravstveni pregledi potekajo v zdravstvenem
domu v domačem kraju, kamor gredo ves razred skupaj ali pa posamezne skupine otrok peš skupaj z
učitelji. Nekatere otroke (npr. s podružnic) do zdravstvenega doma pripeljejo starši ali šolski kombi.
Pregled je organiziran v času pouka, poteka v spremstvu učitelja. Po zaključku pregleda odidejo
otroci nazaj v šolo k pouku.
Otroci imajo redne sistematske preglede pri šolskem zdravniku, ki jih pri sistematiki spremlja vsa leta
šolanja, ob tem pa tudi zobozdravstveni pregled in večinoma še kakšno tematsko predavanje vmes,
ko čakajo. Ključna prednost šolskih pregledov je torej, da isti zdravnik spremlja vse otroke vsa leta
šolanja, s čimer se lahko bolje spremlja zdravstvene kazalce na ravni šole.
Verjetno posamezni starši ne dovolijo sistematskega pregleda, ampak to rešujejo starši sami s
pediatrom.
Ravnateljica ene od šol je povedala, da poleg obveznih poskrbijo tudi za redne preventiven preglede,
raje kakšnega več kot manj. Povedala je, da ima šola s tem res delo, ampak ga vidi kot družbeno
poslanstvo v korist vseh in meni, da je šola poklicana, da ga opravlja.
Komentar druge ravnateljice je bil naslednji: »Zdrava šola je varna šola in sistem rednih sistematskih
pregledov in obveznih cepljenj bi moral biti standard vsake sodobne šole. Zdravje je vrednota.
Zdravje učencev je pogoj za uspešno delo šole. Res je, da ni dolžnost učiteljev, da skrbijo za
sistematske preglede učencev, njihova dolžnost je koordinacija in zaposlitev učencev v času, ko se
sistematski pregledi izvajajo. Vse je stvar organizacije, sodelovanja z okoljem, v katerem je šola. Pri
nas npr. lokalna skupnost celo financira prevoz učencev do zdravstvenega doma in nazaj. Menim, da
je veliko več težav, če se zgodijo v šoli epidemije – izdelava Varnostnega načrta kontinuiranega
vzgojno izobraževalnega dela v primerih epidemij je dosti bolj zahteven projekt implementacije in
spremljave, kot je izvedba sistematskih pregledov in cepljenj.«
Ravnatelj ene od šol pa je povedal: »Moje mnenje: Zaostritev ravnatelja OŠ Prebold je spodbudila
odgovorne k reševanju tega problema, ki pa je le eden od zdaj že mnogih in gotovo ne prvi po
prioriteti pomembnosti in kompleksnosti. Razviti šolski sistemi so razviti zaradi načrtnega delovanja
in stalnega reformiranja ... MIZŠ se strinja, da »zadeva« ni sistemsko urejena. Šole »sledimo«
dosedanji »tradiciji/praksi«. Formalni zaplet nastane (velja za vse osnovne šole) kaj naj pišemo na ta
dan, ki je sicer za kurikul programa izgubljen. Nekatere šole imajo na ta dan tematski dan:
»salomonska« rešitev, ki ni strokovna (katere cilje pa so dosegli?). Resorna ministrstva (šolstvo in
zdravje) sta dolžna (čimpreje) poiskati sistemsko sprejemljivo in korektno rešitev v odnosu do
najprej učencev, njihovih staršev in tudi zaposlenih.«
Iz predstavljenega mnenja je razvidno, da obstajajo ravnatelji, ki dneve za sistematske preglede
zaznavajo kot neproduktivne, kot da prinašajo učiteljem dodatne obremenitve, čuti se potreba po
jasnejši ureditvi področja.
Na osnovi vseh zbranih informacij pa zaključujemo, da je možno, da se sodelovanje šole pri izvedbi
sistematskih pregledov izpelje tako, da so na koncu doseženi ustrezni rezultati in zadovoljstvo vseh
vpletenih.
Predlagane rešitve problema
Če država določi neko obveznost na sistemskem nivoju, ki je v temelju primarno v korist državi(družbi, splošni populaciji), šele nato v korist posameznika, jo mora tudi plačati in logistično
podpreti. Kdo obveznost izvede in kako, je stvar ureditve. Ker očitno na sistemskem in
medresorskem nivoju sodelovanje šol pri izvajanju sistematskih pregledih ni dovolj natančno
opredeljeno, bi bilo nujno, da pristojni ministrstvi to uredita.
Če obstaja dvom, kdo naj poskrbi za izvedbo sistematskega pregleda, je odgovor jasen – pristojna
ministrstva oz. vlada naj jasno (eksplicitno) predpišejo, da je to obvezni del šolskega programa, da se
izvaja v okviru časa pouka in da šola poskrbi za organizacijo, vključno z izbiro izvajalca. Taka je
dejansko tudi praksa. Menimo, da bi šlo le za majhne dopolnitve zakonov ali pravilnikov, ki pa bi
pripomogle k večji jasnosti vlog različnih deležnikov.
V širši javnosti se debata nagiba preveč v smeri 'ali naj šola pri sistematskih pregledih sploh
sodeluje', namesto kako čim prej še formalno dokončno postaviti osnove odlični praksi, ki se odvija
že desetletja. Namesto, da bi bili ponosni, da smo na posameznih področjih prvi in najboljši, se v
naši državi včasih poskušamo skrivati za slabšimi rešitvami drugih držav. Menimo, da ukinjanje
praks, ki so dobre in utečene, zgolj zato, ker jih v drugih evropskih državah nimajo, ni najboljša
rešitev.
Iz razprave, ki je od 25.–26.10.2017 potekala po e-pošti, povzela:
Anja Podlesek, predsednica ASSOŠDKR
Član ASSOŠDKR je pridobil še eno mnenje ravnateljice:
Spoštovani!Vsekakor se strinjam, da so sistematski pregledi izredno pomembni za dolgoročno zdravje
otrok. Za zdravje svojih otrok smo odgovorni starši, razumem pa skrb, da bi v primeru
ukinitve izvajanja sistematskih pregledov pod »okriljem« šol, nekateri otroci izpadli iz tega
programa, saj prav vsi starši zagotovo ne bi poskrbeli, da svoje otroke pravočasno pripeljejo
na sistematiko.
Žal pa sistemska urejenost med šolo in zdravstvom ni usklajena. Potrebno je slišati tudi nas
šolnike, kaj vam želimo sporočiti. Vsak je odgovoren za svoje delo, ki ga opravlja.
Na naši šoli zelo dobro sodelujemo z Zdravstvenim domom Domžale, ki poleg rednih
sistematskih pregledov izvaja tudi preventivne mesečne preglede čistoče zob na naši šoli.
Vendar pa to pomeni, da medicinska sestra s svojo prisotnostjo zmoti uro pouka in opravi
preventivni pregled. Od učitelja pa se zahteva, da mora svoj program nadoknaditi.
Ravno tako je s sistematskim pregledom, ki nam vzame skoraj celo dopoldne, ur za to pa ni
namenjenih.
Menim, da bi morala zdravstvenaslužbaposkrbeti za to, da bi za vse otroke opravili
preventivne preglede (seveda v sodelovanju s starši) in nešola, na račun pedagoškega
procesa. Namreč učitelj je v zdravstvenemu domu samo spremljevalec in animator otrok in
takrat ne izvaja pedagoškega dela.
Če šola potrebuje kakršno koli potrdilo oz. mnenje s strani zdravstvene službe (npr. mnenje o
primernosti delovnega mesta) Zdravstveni dom svojo storitev zaračuna po javnem ceniku.
Od šole in učiteljev se pa pričakuje, da vse to opravijo brezplačno in tudi na račun
pedagoškega dela. Hkrati pa prevzema tudi odgovornost v kočljivih situacijah, kot je npr.
cepljenje.
Zato menim, da je potrebno sistemsko urediti, kdo in kako opravlja posamezno delo.
Torej, kaže, da imajo v nekaterih šolah kar nekaj težav z izvajanjem sistematskih pregledov
in da bi bilo treba v pravilnikih še jasneje opredeliti sodelovanje med izobraževalnimi in
zdravstvenimi institucijami ter obveznosti enih in drugih, morda pa tudi izdelati priporočila,
kako konkretno naj izgledajo dnevi, ko se izvajajo sistematski pregledi. Upam, da bodo na
ministrstvih čim prej staknili glave skupaj in poiskali rešitev, ki bo v korist vseh.
Lep pozdrav,
Anja