Avtor: Igor Selena objavljeno: Večer, 19.9.2018
Zaradi spremembe nekaterih šolskih poti, ki so bile prej ocenjene kot nevarne, zdaj pa so opredeljene kot varne, so mnogi osnovnošolci ostali brez avtobusnih subvencij. Starši so ogorčeni, ravnatelji so podali ugovor
Okrog 400 otrok, predvsem iz osnovnih šol Draga Kobala, Ludvika Pliberška, Franca Rozmana - Staneta in Kamnica je letos v Mariboru ostalo brez subvencionirane avtobusne vozovnice. To je dodobra razburilo nekatere starše, še posebno, ker so za spremembo izvedeli šele tik pred začetkom šolskega leta (letni strošek avtobusne vozovnice je 163 evrov), pa tudi ravnatelje šol, ki so občino pozvali, da ponovno preuči, kdo je upravičen do subvencije in kdo ne.
Za kaj pravzaprav gre? Po zakonu o osnovnih šolah so do subvencij avtobusnih vozovnic upravičeni tisti osnovnošolci, katerih bivališče je od šole oddaljeno več kot štiri kilometre, na krajših razdaljah pa samo, če je relacija ocenjena kot nevarna. Ker pa je letos občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) na osnovi novih smernic, ki jih je sicer za opredelitev varnih poti v šolo že leta 2016 sprejela Agencija za varnost v prometu, številne poti do omenjenih šol, ki so bile prej ocenjene kot nevarne, zdaj opredelil kot varne, so mnogi osnovnošolci ostali brez subvencij. "Oceno posamezne relacije poda policija, odločitev, ali je šolska pot varna ali ne, pa nato sprejme komisija za tehnična vprašanja. In ta se je odločila, kot se je," razloži Jožica Trlep iz SPV.
SAŠO BIZJAK Varna pot v šolo?
Dvomi o odločitvi komisije
Da so šole v zadnjih dveh letih večkrat opozorili, da se bodo zgodile spremembe, in da je očitno pri šolah prišlo do kratkega stika pri komunikaciji s starši, je minuli teden mestnim svetnikom razlagal tudi vodja občinskega urada za promet Vili Eisenhut. A ravnatelji odgovarjajo, da so o načrtovanih spremembah bili obveščeni le na splošno, konkretno katere šolske poti so po novem označene kot varne, pa so izvedeli šele 22. avgusta.
"Otroci morajo pozimi po poti, ki je označena kot varna, v šolo pogosto hoditi po cesti, ker pločniki niso spluženi"
V šolah so zato že reagirali. Kot je povedala ravnateljica OŠ Franca Rozmana - Staneta Katja Pregl, so na odločitev komisije podali ugovor. "Želimo, da se še enkrat preuči, ali so poti, ki so po novem označene kot varne, dejansko takšne. V našem primeru je kar nekaj takšnih, kjer lahko o odločitvi komisije obstaja vsaj upravičen dvom." Da so se tik pred OŠ Draga Kobala v zadnjih dveh letih zgodile kar tri prometne nesreče, pa opozori Iris Primc, mama petošolke. "In to na prehodu za pešce, ki je seveda označen kot varen. Ob tem morajo otroci pozimi po poti, ki je označena kot varna, v šolo pogosto hoditi po cesti, ker pločniki niso spluženi."
Zakon bolj prijazen do dijakov kot do osnovnošolcev
Zaradi vsega omenjenega so se nekateri starši pritožili tudi Agenciji za varnost v prometu. Ta je občino pozvala, naj predloži seznam ukrepov, ki jih je izvedla na šolskih relacijah, da jih je lahko po novem opredelila kot varne. "Odgovora še nismo dobili, se bomo pa v to vsekakor poglobili. Če namreč ustrezni ukrepi niso bili izvedeni, šolskega prevoza ni mogoče ukiniti. Je pa to v vsakem primeru odločitev občine, mi kot agencija samo podamo smernice," je povedala Marjeta Bončina iz sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Da so se v SPV smernic zanesljivo držali, je prepričana Trlepova, ki izpostavi dodaten problem: "Zanimivo je, da imajo po zakonodaji dijaki vozovnice subvencionirane že, če so od šole oddaljeni več kot dva kilometra."
Odgovora, zakaj je zakonodaja v primeru dijakov, ki se v prometu lažje znajdejo kot osnovnošolci in imajo po pravilu tudi lažje torbe, ugodnejša, iz ministrstva za šolstvo odgovora nismo dobili. So pa zapisali, da bodo "ponovno preučili možnosti sprememb zakonodaje v delu, ki se nanaša na prevoze otrok, vendar se je ob tem treba zavedati javnofinančnih posledic - tako za državo kot za lokalne skupnosti